Honda CB 1300 in vzmetenje Wilbers: Nisem vajen, da gre motor točno po liniji
Se spomnite fotografije, ki smo jo objavili prejšnji teden? V sklopu meseca vzmetenja je v vrsti na predelavo vzmetenja čakala tudi čudovita Honda CB1300. V prednjih vilicah smo naredili servis in zamenjali vzmeti, zadnja blažilnika pa smo zamenjali z Wilbers Typ 630. Ker so najboljši vtisi tisti čisto sveži, se je lastnik potrudil in nas razveselil z obsežnim komentarjem. Sporočilo stranke objavljamo v (skoraj) originalni obliki, ker je res originalno:
»Se spomnim pogovora pred časom, ko sem klical Čarman Motosport. Ko sem povedal, da imam dobrih 130 kilogramov, da jih je na zadnjem sedežu še skoraj 90, da so večino časa na bombniku trije polni kovčki pa še navrh šotor, da se rada peljeva "dinamično" pa da bo motor s 100.000 kilometrov kmalu star 16 let, sem dobil odgovor: »Pa sta še živa?«
No in je prišel klic Mateja, naj pripeljem motor, saj za naslednja dva dneva kaže lepo vreme. Seveda takoj akcija, dostavim motor, bil sem tretji na vrsti za začetek tedna, ker sta dva pripeljala že prej. In res že v torek ob enih klic: »Zdravo, motor je zrihtan, vreme je danes še top…«
Pridem v Soro, Matej vse razloži kako štelat, pokaže ta stare kose, poračunava še dodatni material, roka, srečno, zalaufam in glej no glej, motor ne počepne ko prej. Speljem in takoj dobim občutek, ko da sem spet na eni majhni okretni igrački, nekam lažje je že balanco obračat. Od delavnice grem prot Ljubljani pa na Litijo, na cesti same jame, udrtine, ležeči policaji … Vse to motor čisto drugače 'požre'. Kar zanalašč naciljam še nekaj jam, zalivk in vsega tega, občutek je res veliko boljši kot prej. Ko pred rdečo lučjo malo močneje zabremzam, se prvi del motorja ne posede več kot na kakšnem visokem enduro stroju. Ustavim - kaj je pa zdaj to, a je motor zrastel, saj komaj dosežem do tal s celim podplatom?! Kar malo skačem po sedežu in niti prbližno se motor ne ziba tako kot prej. Pri ostrem pospeševanju spet razlika: ni tistega počepanja zadnjega dela in dvigovanja prvega dela v nebo, kot da bi bil na rodeu, motor ostaja na tleh in stabilen ko puščica. Potem pa priletim z dokaj visoko hitrostjo do krožnega križišča in ga vzamem po starem, se pravi da založim malo bolj, kot je treba, ker me bo itak me neslo ven in bo linija čisto druga kot sem jo zastavil. Motor pa kot po tirnici ostaja tam, kamor sem ga usmeril. Sem se kar ustrašil, da bom zgrešil izvoz, ker pač nisem vajen, da gre točno po liniji. Naprej se proti Litiji peljem v precej živahnem tempu, cesta je zjahana in dotrajana, motor pa vse to požira veliko boljše kot prej. Kar žal mi je, da bo kmalu konec dneva.
Tik pred domom še klic Mateja, da je na mizi ostal ključ za nastavljanje vzmetenja in da ga bodo poslali po pošti. Komaj čakam da bo še kak lep dan, da poskusim še naloženega in v dvoje. Tako da edina 'zamera' je, da ni delavnica Čarman Motosport nekje na Jadranki, da bi šel lahko takoj peglat ovinke do Šibenika pa nazaj. Ekipa, zaenkrat samo velika HVALA za svetovanje in korektno izvedbo, če ne prej, se vidimo, ko bo čas za redni servis vzmetenja.«
Tomaž, najlepša hvala za polepšan dan v delavnici in še trikrat toliko srečnih kilometrov z legendarno Cebejko!
Ekipa Čarman Motosport
