Pojdi na glavno vsebino

Naša zgodba

»Do trenutka, ko z gotovostjo predaš stranki ključe motorja in zaželiš srečno vožnjo, je dolga pot.«

Ko se je leta 1986 pri komaj osmih letih prvič udeležil dirke s starodobnimi prikoličarji na Grobniku, je bilo jasno, da bo Gašper Čarman iz Sore pri Medvodah nadaljeval z gojenjem očetove ljubezni do motošporta. Nihče, še najmanj pa sam, pa takrat ni slutil, da bo njegov hobi prerasel v profesionalizem in navsezadnje v dnevno zaposlitev, s katero bo v ne tako daljni prihodnosti služil kruh. No, ko je kot dijak Srednje avtomehanične šole v Škofji Loki moral polovico vsakega letnika delati pri lokalnem serviserju, je bilo že jasno, kam moli taco – najrajši direktno v zamazano drobovje motociklov in avtomobilov. Praktični del izobraževanja je dal veselja in nujnega zagona za učenje pred knjigami.

Letak za dirko na Grobniku leta 1989.Otroci čakajo na znak štarterja na grobniški ravnini.Obisk Grobnika v najstniških letih.

Prvič je na stopničke stopil leta 1995, ko je Darko Katrašnik organiziral dirko na Zatrnik. »A verjamete, a da je bila to edina dirka, na kateri sem prejel denarno nagrado? Za tretje mesto z Moto Guzzijem V350II sem dobil pet tisoč tolarjev,« se spominja Gašper, ki je nato nabavil redkega Moto Guzzija V65 GT, s katerim je prevozil kar lepo število kilometrov. Pri starosti dvajset let je na Grobniku večkrat peljal prijateljevo Hondo CBR 900 RR, nato pa si je, ker za svoje motorno kolo še ni imel dovolj denarja, nekajkrat sposodil dirkalno Hondo RS 125 GP v lasti Milana Špendala. Na dirkah je dobil dovolj izkušenj, da so ga za svojega vzeli v podjetju AS Domžale, slovenskem zastopniku za znamko Honda, kjer je bil od leta 1999 vodja servisa za motorna kolesa te znamke in kjer so imeli na srečo veliko razumevanja za njegovo športno pot. Gašper se je takrat s prijateljem in dirkaškim mentorjem Milanom Špendalom redno udeleževal dirk s prikoličarji.

Prikoličar po nezgodi na Grobniku.A motošport ima tudi temne plati – leta 2000 je bil kot sovoznik na prikoličarju udeležen v grdem padcu (ali bolje rečeno poletu) na koncu grobniške ciljne ravnine, dve leti kasneje pa je s svojo Hondo CBR 900 RR doživel težjo prometno nesrečo. To ga ni odvrnilo od početja tega, kar še danes rad počne. Nasprotno – po tej življenjski prelomnici, kot jo imenuje sam, in enoletnem okrevanju, je leta 2004 našel dovolj motivacije za korak na samostojno pot serviserja motociklov, že leto zatem pa je skupaj s Športnim društvom Sora organiziral prvi Slovenski dan na Grobniku. Leta 2008, ko se je na hrvaškem dirkališču pod slovensko zastavo dirkalo dva dni zapored, so zabeležili rekordnih 12.000 obiskovalcev. Po desetih letih napornih pomladi, polnih odrekanj in neprespanih noči, se je organizaciji Slovenskega dneva odrekel in napovedal nove ideje za popestritev domače motoristične scene.

Slovenski dan na Grobniku

Servisna delavnica se je iz ene garaže hitro razširila v sosednjo in nato še v eno - v tej tretji je svoj prostor našla bivša Akrapovičeva testna miza za merjenje moči na zadnji gumi motocikla, s čemer je storitve lahko dvignil na višji nivo. »Pri predelavah športnih motorjev brez testne mize ne gre. Takoj lahko preizkusiš, kakšen učinek ima predelava in po potrebi prilagodiš nastavitve. Z nešteto meritvami smo z ekipo dobili izkušnje, katerih ne moreš izmeriti z občutkom. Samo z mojo Hondo sem opravil 370 meritev, kar pomeni prevoženih skoraj 1.500 kilometrov!«

Največ izkušenj je skupaj z ekipo dobil kje drugje kot na – dirkah. Leta 2001 je s Hondo CBR 900 RR postal državni prvak v razredu Superstock in se kalil v zelo konkurenčnem prvenstvu Alpe Adria. V teh dirkaških letih je poleg 'domačega' Grobnika spoznal še dirkališča Hungaroring, Misano, Mugello, Adriarace, Valencia, Mireval, Panoniaring, Brno, Most, Slovakiaring, Zeltweg … Leta 2004 je v garaži pričela nastajati dirkalna Honda CBR 1000 RR, s katero se je udeleževal rekreativnih tekmovalnih serij (Jura Racing, Techno Team, Bobo Racing), leta 2008 pa je ob zamenjavi generacije nabavil novo Fireblade in jo v domači delavnici ter z lastnimi izkušnjami predelal do največje moči težko verjetnih 214,5 'konja' na zadnjem kolesu.

»To je bila ljubica, za katero je 'žena' vedela,« se pošali Gašper in se pohvali, da je s tem strojem na Grobniku postavil osebni rekord 1:32:05. Seveda moč brez nadzora ne pomeni dosti, zato velja poudariti, da je bilo ogromno časa in denarja vloženega v ciklistiko, saj je vrhunska priprava vzmetenja po Gašperjevih izkušnjah najboljša naložba v varnost na dirkališču ali pa cesti. »Skoraj vsi slovenski dirkači za svoj hobi sami služimo kruh in zato si preprosto ne moremo privoščiti, da bi bil po tekmovalnem vikendu namesto v službi v mavčarni Kliničnega centra. Poudarek je torej na varnosti in dobrem občutku, sekunde pa pridejo same od sebe,« pravi mojster. Marsikdo ne ve, da je bila zadnja nihajna vilica na 'ljubici' iz svetovnega prvenstva superbike … Honda CBR 1000 RR Fireblade z letnico izdelave 2008 je bila projekt, vreden desetih mojstrskih izpitov. Tega je Čarman opravil novembra leta 2010.

Izkušnje, pridobljene v letih tekmovanj in dela v servisni delavnici zdaj koristno uporablja skoraj vsak dan. Najbolj ga razveselijo zadovoljne stranke. »Ko gre stranka od nas, želim, da ima dober občutek, da se na motorju počuti varno in da se lahko zanese na naše delo,« pove oče dveh otrok. »In ko me nekdo zadovoljen pokliče in pove, da se motor po predelavi pelje varneje in kot po tirnicah, je to najboljša nagrada za čas in energijo, vloženo v motociklizem.«

Gašper Čarman


© 2015 - 2017 Čarman motosport d.o.o. Vse pravice pridržane. | Pravno obvestilo | Piškotki

Produkcija: boomerank

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...