Čarman Motosport svetuje: vzdrževanje pogonske verige na motorju
Včasih smo presenečeni, kako malo motoristi in motoristke vedo o enem od ključnih elementov na motociklu - pogonski verigi. Pa pravzaprav ni potrebno biti vesoljski znanstvenik: veriga mora biti dobro podmazana, prav napeta, ne preveč obrabljena in čista. Toliko na kratko, malo na daljše pa v spodnjih točkah:
1. Nastavitev napetosti verige
O tem, koliko naj bi bila napeta veriga na vašem motociklu, se pozanimajte v navodilih za uporabo. Mi bomo pa dodali, da je dobro, da se med oziroma po nastavitvi nekdo usede na motor in tako pomaga preveriti stanje pri obremenjenem vozilu. V nasprotnem primeru, če napetost preverjate pri neobremenjenem motorju ali celo na sredinskem stojalu, se zna zgoditi, da bo med vožnjo veriga preveč napeta. Če teži voznika prištejemo še sopotnika, prtljago in pa potem kakšno globoko neravnino na cesti, na kateri bo vzmetenje 'počepnilo' do konca, lahko pride do preobremenitve. Veriga se bo v najboljšem primeru (neenakomerno) raztegnila, v najslabšem pa se bo strgala in, to je pa res najslabši scenarij, navita okrog sprednjega zobnika poškodovala blok motorja - v tem primeru lahko pride tudi do nezgode. Zato: za verigo je bolje, da je preveč ohlapna kot preveč napeta!
Kar se tiče oznak za merjenje oddaljenosti osi na levi in desni strani: pri novejših motociklih so tovarniške oznake (zareze) dovolj natančna referenca, pri starejših modelih (npr. pri stari Hondi Transalp ali prvi generaciji Kawasakija Z750) pa je bilo potrebno tudi malo občutka, saj se je pri zategovanju ploščica z oznako lahko premaknila za celo črtico ali več.
Še to: pred zategovanjem matice je dobro med verigo in zobnik poriniti izvijač ter zavrteti kolo tako, da se veriga res napne in os z maticami prisloni do distančnih vijakov. Ko je matica zategnjena (priporočljiva je uporaba moment ključa), še enkrat preverite distančne vijake z matico, da so res zategnjeni.
2. Kdaj je veriga zrela za menjavo in koliko kilometrov zdrži?
Verigo je potrebno zamenjati, ko se ta neenakomerno raztegne. To preverimo tako, da motor postavimo na centralno stojalo, z roko vrtimo kolo in opazujemo premikanje verige gor-dol. Neenakomerna obrabljenost se pokaže tudi med vožnjo in sicer s pojavom tresljajev, še posebej pri pospeševanju iz nizkih vrtljajev, in nenavadnim 'zategovanjem' pri dodajanju ali popuščanju plina. Obrabljenost verige lahko preverimo tudi tako, da primemo verigo na sredini zadnjega zobnika in jo potegnemo v smeri stran od zobnika. Če se umakne toliko, da med zobnikom in verigo posveti svetloba, potem je bržkone zrela za menjavo. Včasih pa so razlogi za menjavo vidni že na prvi pogled, recimo zaradi rje ali izpadlih tesnil (x-ringov).
Pri prvi vgradnji (pri novem motorju) zobnika običajno 'preživita' dve verigi, potem pa je (v večini primerov) potrebno menjati oboje skupaj. Obraba zobnikov se kaže v nesimetrični obliki zob.
Nekomu, ki očitno ni najbolje skrbel za verigo, smo jo zamenjali že po manj kot 8.000 kilometrih, zelo pedantnemu vozniku pa je zdržala kar 45.000 kilometrov. Običajno pa je na cestnih motorjih veriga zrela za menjavo po prevoženih 25.000-30.000 kilometrih, pri dirkalnih motorjih pa prej (približno 7.000-8.000 km).
3. Katero znamko verig priporočamo?
V Čarman Motosport že dolga leta prisegamo na japonskega proizvajalca DID in na njihovo serijo ZVM-X. To so res vrhunske 'ketne'. Tu bi dodali, da se na trgu najdejo tudi kitajski primerki (da ne rečemo ponaredki) ZVM-X, ki zdržijo dosti manj, to pa potem meče slabo luč na originalne, seveda dražje verige.
4. Čiščenje verige: čistila v spreju, čopič in bencin ali nafta, visokotlačni čistilci ...?
Motoristi in motoristke utegnejo biti tudi preveč skrbni. Čiščenje enkrat ali največ dvakrat na leto je povsem dovolj! S pretiranim čiščenjem namreč odstranimo tudi mazivo in s tem lahko naredimo več škode kot koristi. Verigo očistimo tako, da na cunjo nanesemo čistilo (obvezno namenjeno verigam!) in potem drgnemo verigo. Pozor: NE čistite verige tako, da motor teče v prestavi, saj so znani primeri, ko je cunjo s prsti vred potegnilo med zobnik in verigo - poškodbe so lahko zelo hude! Kolo rajši vrtimo z eno roko, z drugo pa držimo cunjo - pa še takrat je pomembna previdnost.
V kolikor verigo operemo z visokotlačnim čistilcem (wap, kercher), jo je po čiščenju treba takoj dobro posušiti (najbolje s kratko vožnjo ali pa naj motor 'laufa' v prestavi na centralnem stojalu) in potem dobro namazati.
5. Mazanje verige
Verigo je najbolje mazati takoj po končani vožnji, ko je veriga še topla in se mazivo kar 'vpije' med člene in tesnila. Če bomo verigo namazali tik pred vožnjo, je vseeno, če že kar takoj pošpricamo direktno na 'feltno' ... Se razumemo? :) Pri mazanju je dobro imeti kos kartona, ki ga postavimo na drugo stran verige in s tem preprečimo, da bi poleg verige namazali še gumo, stransko stojalo, izpušno cev in ploščice v garaži. Verigo naj bi mazali vsakih 500-800 prevoženih kilometrov, seveda je interval odvisen tudi od načina vožnje in (vremenskih) razmer. S količino ni treba pretiravati: dovolj bo, če med špricanjem veriga naredi en krog, največ dva.
6. Maziva v sprejih in domače alternative (izrabljeno motorno olje, olje za motorne žage, WD40,...)
Priporočamo izključno uporabo sprejev, namenjenih mazanju verig. Za enduro in motokros lahko uporabite namenska maziva, ki nase 'prilepijo' manj nečistoč. Še beseda o napravah za samodejno mazanje verige (automatic chain oiler): naše izkušnje niso najboljše. V kolikor želiš imeti verigo zadosti namazano, je olja povsod preveč (tudi po platišču), če pa se želiš temu izogniti in 'pripreš pipico’, pa tvegaš uničenje verige zaradi nezadostnega mazanja.
Toliko z naše strani - če ima pa kdo še kak komentar na napisano ali pa predlog za novo temo, pa nas lahko kontaktira. Srečno!